Uvod

Ta stran vsebuje odgovore od zakonov, bionike, sistemske analize, modularne koordinacije in grafike.

1. Direktiva o gradbenih proizvodih CPD 89/106 ECC


Je glavni akt, ki regulira in predpisuje zakone, ki se nanašajo na gradbene proizvode. Kot prvo, nam razloži kaj je to GRADBENI PROIZVOD: to je vsak produkt, ki se proizvede za stalno vgradnjo v objekt ali za uporabo v objektu visoke in nizke gradnje. BISTVENE ZAHTEVE se konkretizirajo v razlagalnih dokumentih:
1. MEHANSKA ODPORNOST IN STABILNOST: Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni na tak način, da obremenitve, ki so jim podvrženi med gradnjo in uporabo ne bodo imele za posledico:
- Porušitve celote ali dela objekta
- Večjih deformacij do nesprejemljive stopnje
- Poškodbe na drugih delih objektov ali na električni napeljavi ali na vgrajeni opremi kot posledic večjih deformacij NK
- Poškodbe, ki jo povzroči dogodek, ki je do določene stopnje nesorazmeren s prvotnim vzrokom
2. VARNOST V PRIMERU POŽARA: Stabilnost NK za določen čas, omejitev razširjanja ognja, varnostni izhodi
3. HIGIENA ZDRAVJE IN OKOLJE: Dovolj svetlobe, pravilno odvajanje fekalij, vode, odstranitev vlage
4. VARNOST PRI UPORABI: Zagotovitev komunikacij, zavarovanje pred padci, zdrsi, opeklinami, eksplozijami
5. ZAŠČITA PRED HRUPOM: Hrup moramo zadržati pod nekim nivojem, ne smemo čisto izolirati
6. VARČEVANJE Z ENERGIJO IN TOPLOTNA IZOLACIJA: Poraba energije mora biti čim manjša. Upošteva se podnebne razmere in stanovalci

2. Bistvene zahteve v novejši direktivi o gradbenih proizvodih: REG 305/2011


Regulativa REG 305/2011 nadomesti CPD 89/106, kjer 7. Člen začne veljati leta 2013. Proizvodi morajo biti primerni za gradbene objekte, ki so (v celoti in v posameznih delih), ob upoštevanju ekonomičnosti, primerni za predvideno rabo in tako izpolnjujejo spodaj navedene bistvene zahteve, če za objekte veljajo predpisi, ki vključujejo takšne zahteve. Te zahteve morajo veljati vso ekonomsko sprejemljivo življensko dobo objekta. Zahteve ponavadi zadevajo delovanje, ki ga je mogoče predvideti.
1. MEHANSKA ODPORNOST IN STABILNOST: Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni na tak način, da obremenitve, ki so jim podvrženi med gradnjo in uporabo ne bodo imele za posledico:
- Porušitve celote ali dela objekta
- Večjih deformacij do nesprejemljive stopnje
- Poškodbe na drugih delih objektov ali na električni napeljavi ali na vgrajeni opremi kot posledic večjih deformacij NK
- Poškodbe, ki jo povzroči dogodek, ki je do določene stopnje nesorazmeren s prvotnim vzrokom
2. VARNOST V PRIMERU POŽARA: Stabilnost NK za določen čas, omejitev razširjanja ognja (tudi na druge objekte), varnostni izhodi, upoštevana varnost reševalnih ekip
3. HIGIENA ZDRAVJE IN OKOLJE: Dovolj svetlobe, pravilno odvajanje fekalij, vode, odstranitev vlage, ne sme priti do oddajanja strupenih plinov, nevarnih delcev v zraku, nevarnega sevanja, onesnaženja ali zastrupitve tal
4. VARNOST PRI UPORABI: Zagotovitev komunikacij, zavarovanje pred padci, zdrsi, trki, opeklinami, eksplozijami, električnimi udari
5. ZAŠČITA PRED HRUPOM: Hrup , ki ga zaznavajo osebe v objektu ali okolici, se mora vzdrževati na ravni, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo
6. VARČEVANJE Z ENERGIJO IN OHRANJANJE TOPLOTE: Gradbeni objekt in njegove naprave za ogrevanje , hlajenje in zračenje morajo biti projektirani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav majhna, upoštevajoč lokalne klimatske razmere in osebe v objektu.
7. ZDRŽNA UPORABA NARAVNIH VIROV: Gradbeni objekti morajo biti projektirani, zgrajeni in odstranjeni na tak način, da je uporaba naravnih virov zdržna in da posebej zagotovijo:
- Ponovno uporabo ali reciklažo gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po odstranitvi
- Trajnost gradbenih objektov
- Uporabo z okoljem združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih

3. EPBD-R 2010/31/EU direktiva evropskega parlamenta in sveta o energetski učinkovitosti stavb


Energetsko učinkovitost stavb bi bilo treba izračunati na podlagi metodologije, ki zajema letno energetsko učinkovitost stavbe ( NUMERIČNI INDIKATOR kWh/m2 na leto), ki pa se lahko razlikuje na regionalni in nacionalni ravni. Upoštevati bi se morali veljavni evropski standardi. Države članice bi morale pripraviti načrte za povečanje števila NIČ-ENERGIJSKIH stavb(9. Člen) (računamo na treh ravneh po pravilu SIST-TP CEN/TR 15615:2008 (E): neto energija stavbe (ogrevanje, topla voda, osvetljevanje, ventilacija), izračun dejanske dostave energije, izračun energijskih indikatorjev (poraba, količina CO2 emisij,..)). Stavbe, ki jih uporabljajo javni organi in stavbe v katerih se pogosto zadržuje javnost, bi morale biti VZGLED s tem da kažejo upoštevanje okoljskega in in energetskega vidika, zato bi jih morali redno ENERETSKO CERTIFICIRATI(člen 11). Ključni so pri tem gradbeniki, ki bi se jih izobrazilo, da bi lahko opravljali te preglede.

4. OVE 2009/28/ES direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES


Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določena sta obvezna nacionalna cilja za skupni delaž enargije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije in za delež energije iz obnovljivih virov v prometu. Določena so tudi pravila glede statističnih prenosov med državami članicami, skupnih projektov, potrdil o izvoru, upravnih postopkov, informacij, usposabljanja in dostopa do elektroenergetskega omrežja za energijo iz obnovljivih virov. Določena so trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva.

5. PURES 2010 oz. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah


Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije (URE) v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe v skladu z Direktivo 31/2010/EU iz dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb.
Doseganje URE v stavbah se dokazuje v elaboratu gradbene fizike, ki mora vsebovati najmanj:
- Vhodne podatke
- Navedba uporabljenih metod in uporabo privzetih vrednosti
- Izračune, iz katerih mora biti razvidno, da stavba izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika
- Vmesne rezultate za elemente učinkovite rabe energije
- Potrebno letno primarno energijo za delovanje sistemov v stavbi
- Izpuste CO2, ki nastanejo pri delovanju sistemov v stavbi
- Kazalnike letne rabe primarne energije in kazalnike izpustov CO2
Rezultati se prikažejo tabelarično, pri čemur se vrednosti za energijo prikazujejo v kWh

6. PURES – 7.,9.,12.,16.,19. Člen


7.Člen - ARHITEKTURNA ZASNOVA: Stavbo je treba zasnovati tako, da je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in njeno prostornino z energijskega stališča kar najbolj ugodno, da so prostori v stavbi energijsko optimalno razporejeni, in da materiali in elementi konstrukcije ter celotna zunanja površina stavbe omogočajo učinkovito upravljanje z energijskimi tokovi. To NE pomeni samo princip največjega volumna pri najmanjši površini.
9.Člen – TOPLOTNA ZAŠČITA: S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba:
- zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe
- zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe
- zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzije vodne pare
- uravnavati zrakotesnost stavbe
Stavbe je treba projektirati tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno porabo po energiji za ogrevanje in hlajenje čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom.
12.Člen – PREZRAČEVANJE:
-Če ni mogoče izvesti naravnega prezračevanja za doseganje kakovosti zraka, se ne sme projektirati in izvesti sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja
-energijska učinkovitost prezračevanega sistema se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih naprav, najmanjšo še potrebno količino zraka in regulacijo
-Vgrajeni mehanski ali hibridni sistemi prezračevanja morajo zagotoviti učinkovito večanje toplote zraka
16.Člen – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE):Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7.člena najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.
25 odstotkov obnovljivih virov - sem ne spadajo ukrepi na ravni arhitektonskih in gradbenih intervencij, to je PSA=pasive solar architecture, ampak specifična poraba:
200 kWh/m2.leto = 25% 50 kWh/m2.leto
100 kWh/m2.leto = 25% 25 kWh/m2.leto
20 kWh/m2.leto = 25% 5 kWh/m2.leto
OSNOVNA FILOZOFIJA: NAJPREJ VRE(vzdržna raba energije – 7. Člen v CPD), POTEM OVE(obnovljivi viri energije)
19.Člen – IZKAZ ENERGETSKIH LASTNOSTI STAVBE: Povzetki izračunaov iz elaborata URE morajo biti navedeni na obrazcu »izkaz energetskih lastnosti stavbe«. Po zaključku gradnje je treba ta obrazec dopolniti, da gre za izvedeno stanje. (dokazuje 7. In 16. Člen)

7. 3. Člen ZGO – Zakon o graditvi objektov – izpolnjevanje bistvenih lastnosti objekta


Vsi objekti morajo izpolnjevati bistvene zahteve: objekt mora biti ZANESLJIV, SKLADEN Z OKOLJEM IN PROSTOROM, UPORABEN in EVIDENTIRAN.
- Zanesljivost pomeni, da dokler objekt obstaja, mora izpolnjevati te zahteve
- Skladnost z okoljem in prostorom pomeni, da mora biti njegova lega v prostoru, raba in velikost ter njegovi vplivi na okolje v skladu z dovoljenjem za poseg v prostor (predpisi o urejanju prostora)
- Uporabnost pomeni, da moajo biti tehnološke lastnosti v skladu z njegovim namenom
- Evidentiranost pomeni, da mora biti lega na zemljiški parceli, velikost in raba evidentirana v zemljiškem katastru ali v katastru stavb.

8. Kaj je bionika?


Bionika je študij živih organizmov ali njihovih delov kot funkcionalnih modelov za načrtovanje tehničnih naprav.

9. Primerjava med biološkimi in tehnološkimi nosilci funkcij


Biološki nosilci funkcij - glavne funkcije - tehnični nosilci funkcij
- Možgani – nadzor - vodenje,obdelava podatkov
- Organi - proces, presnova - proizvodnja in raba energije in snovi
- Skelet – nošenje - nosilne konstrukcije
- Koža - zaščita,regulacija - ovojne konstrukcije

10. Lahka in težka NK iz živalskega sveta!


LAHKA: notranje okostje pri vretenčarjih
TEŽKA: hitinski oklep pri rakih

11. Dve glavni družini nosilnih konstrukcij – opis + slika!


ENDOSKELET: nosilna konstrukcija je ločena, ni povsod neposredno povezana z ostalimi funkcionalnimi plastmi zunanjega ovoja:
- Železniška postaja v Zurichu
- Okostje psa
- Eiflov stolp
EKSOSKELET: Nosilna konstrukcija je integrirani del zunanjega ovoja:
- Masivna zgradba
- Zaščitna konstrukcija
- Deluje kot celota
- Piramide
- Hitinski oklep od raka
- Opečni zid
- Prefabricirane AB stene

12. Primerjava objektov iz narave z objekti stavb – nariši 5 primerov!


Bionika je študija naravnih oblik in načina prenosa sil v naravi in prenašanje le teh znanj v tehnično stroko (gradbeništvo). Marsikatera stavba ima lahko navdih v naravi in lahko prevzame tudi njihove lastnosti:odpornost na nateg,tlak, pravilna razporeditev sil.Primeri:
Gobasta struktura kosti-prenos sil-prostorsko paličje
Radiolarija pri 240x povečavi-oblika-Usa pavillion, EXPO
Radiolarija-oblika in prenos sil-detajl križanja nosilcev na Eiflovem stolpu
Kamena alga-geometrija-rozeta katedrale v Strsbourgu
Palmin list-oblika in prenos sil-stebri v Palazo del Lavoro

13. Kaj je system mapping?


Prenos energije in snovi (in ljudi) v in iz sistema, ki je lahko urbana regija, stavba, kmetija, tovarna in transformacija teh virov v okviru obravnavanih sistemov. Sprašujemo se kaj se v sistemu dogaja in to tudi evidentiramo.

14. Razlika med stacionarnim in dinamičnim sistemom!


Stacionarni sistemi ne dovoljujejo vplivov od zunaj, medtem ko so dinamični sistemi ravno obratni: energija, ki gre notri, gre tudi ven.

15. Razlika med odprtim in zaprtim ekološkim krogom!


Zaprt ekološki krog predstavlja naravni eko sistem,kjer se material vrača nazaj v sistem, odprt ekološki sistem pa predstavlja eko sistem zgradbe, ki proizvaja odpadke, ki jih želimo čim bolj zmanjšati!

16. Faktorji, ki določajo lokacijo!


Razmere določajo pogoje:
-geomorfološka struktura
-podnebje
-kultura
Opb: to so dinamični sistemi

17. Proizvodno potrošni – socioekološki krog – skica + problemi


Industrija proizvaja in trgovina distribuira dobrine in usluge, ki jih uporabljajo potrošniki. Po uporabi se odpadki odstranijo. Ponavadi se uničijo, včasih obnovijo. V ekoloških sistemih, kjer ni človeka, ni odpadnih produktov, ker je krog zaprt in vsaka komponenta predstavlja snov za drugo. V socioekološkem krogu ni vedno tako. Dokler je ljudi malo je narava obilen in radodaren gostitelj. V nasprotnem primeru, kjer pride do produktov, ki se ne vračajo v krog, odpadki povzročijo nevzdržne bivalne razmere. Obnova mora nadomestiti odmetavanje, ostanki se morajo vračati v krog, količina odpadkov se mora zmanjšati.
Ena glavnih značilnosti socio-ekološkega sistema je proizvodno-potrošni krog, ki ga oblikujejo štirje glavni procesi:PROIZVODNJA, DISTRIBUCIJA, POTROŠNJA, OBNOVA IN/ALI ODSTRANITEV-ODPADEK.
Proizvodi, ki jih oblikujemo morajo vstopiti v proizvodno-potrošni krog.

18. Faze projekta v proizvodno potrošnem krogu


1. PLANIRANJE PROIZVODA: Kako ga narediti, izbira materiala, orodja, prostora za proizvodnje, ljudi za izdelavo in ljudi za kontrolo
2. DISTRIBUCIJA
3. PLANIRANJE ZA UPORABO: vzdrževanje, zanesljivost, varnost, uporabnost, estetika, ekonomičnost, trajanje
4. PLANIRANJE ZA ODSTRANJEVANJE IN PONOVNO UPORABO: reciklaža

19. Snovne zazanave prostora


Zaznava prostora poteka po dveh tokovih: čez sprejemne sisteme (senzorji dobivajo informacijo o okolju) in težko določljive vplive, ki temeljijo na družbenem okolju (kulturi). Oba vpliva pa sta med sabo povezana.
1. KULTURA je del zaznavanja in se je ne da meriti:
- Vtisi
- Odnosi
- Vplivi
- Potrebe
- Spomini
- Postavitve
- Pričakovanja,..
2. SPREJEMNI SISTEMI:
- Posredovalni (vid, voh, sluh)
- Neposredovalni (mišice, koža)
- Za zaznavanje sistemov potrebujemo gibalni zaznavni prostor:
• Optični zaznavni prostor
• Akustični z.p.
• Vohalni z.p.
• Termični z.p.
• Tipalni z.p.
• Gibalni z.p.
3. Najmočneje na naše počutje vplivajo:
- Svetloba: intenziteta, enakomernost, senčenje, usmerjanje, svetlost, reprodukcija
- Toplota: vlaga v prostoru, intenzivnost dela, obleka, zrak
- Psihološki vpliv: individualne potrebe
- Vpliv higiene: čistost zraka, zvošne motnje, ionizacija zraka, električna polja

20. Glavni faktorji toplotnega udobja!


- temperatura zraka
- temperatura površin ovoja
- gibanje zraka
- relativna vlaga
- stopnja metabolizma
- obleka

Načini oddajanja telesne toplote so izhodišča za regulacijo toplotnih tokov, ki vplivajo na toplotno počutje in porabo toplotne energije v prostoru.

21. Osnovni faktorji (človeških) toplotnih izgub!


- KONVEKCIJA: 40%, s premikanjem zraka ob površini telesa. Vplivni faktorji so razlika med temperaturo kože in temperaturo zraka, izpostavljena površina telesa in hitrost premikanja zraka
- KONDUKCIJA: količinsko minimalna, z možnostjo velikih negativnih vplivov pri stalnih delovnih mestih (prenos toplote iz stopal na tla). Pomembne so dinamične toplotne značilnosti sestave tal
- RADIACIJA: 40%, z elektromagnetnim valovanjem. Vplivni faktorji so temperatura površin ovoja prostora, razdalja med telesom in površino ovoja.
- IZHLAPEVANJE: 20%, s spreminjanjem vode v paro. Vplivni faktorji so relativna vlaga, izpostavljeni deli telesa – potenje, hitrost premikanja zraka.

22. Načini toplotne regulacije!


Stacionaren sistem regulacije = UPOR
Dinamičen sistem regulacije = REFLEKSIJA + AKUMULACIJA
-Upor je stacionarna funkcija toplotne izolativnosti, tj. Toplotne prevodnosti k in debeline materiala d
-Refleksija je stacionarna funkcija toplotne izolativnosti, tj. Odboja sončnega sevanja na površino materiala. Na površino sevanje lahko pada iz okolice, tj. absorbtivnost, ali pa površina sama seva v okolico, tj. emitivnost.
-Akumulacija je dinamičen pojav, kjer je poleg gostote materiala, toplotne prevodnosti k, toplotne kapacitivnosti c, absorbtivnosti alfa in emitivnosti epsilon, pomembna tudi časovna komponenta.

23. Položaji toplotne izolacije in linija prehoda toplote!


Položaji toplotne izolacije v stacionarnih razmerah vplivajo na potek temperature v konstrukcijskem sklopu, nimajo pa vpliva na toplotno prehodnost U sklopa!

24. Napiši tri primere temperatur zraka in povprečnih radiacijskih temperatur, ki dajejo isti občutek toplote MRT=21,1 C


MRT – Tai
18,3 – 25,0
21,1 – 21,1
26,7 – 13,3

25. Kaj je simbol?


- Je nekaj kar predstavlja nekaj drugega: objekt, ki predstavlja abstrakcijo
- Znak s posebnim pomenom: napisan ali tiskan znak ali črka, ki predstavlja nekaj v posebnem kontekstu, na primer postopek, pomen ali količino.
- Simbolizem je uporaba simbolov, ki izražajo različne pomene, simbol je lahko karkoli (objekt, beseda, barva, vzorec), njihova glavna značilnost pa je, da predstavljajo nekaj drugega kot je njihov resnični pomen.

26. Naštej konstituante sistema grajenega okolja + skica!


- Naravno okolje
- Umetno okolje
- Ovoj
- Človek
- Energija-informacije-snov

27. Sonaravnost inženirskega načrtovanja!


Cilj bioklimatskega načrtovanja bivalnega in delavnega okolja je stavba kot del ekosistema, ki s pomočjo visoke tehnologije harmonizira različne vplive, razmere in pogoje v sistemu. Presek množic na sliki nam da sonaravnost, sorazmernost (sustainability).

28. Kaj omogoča harmonično delovanje sistema okolje-zgradba-človek oz. Interaktivnost členov in kontinuum prostora in časa!


Harmonično delovanje sistema bivalnega in delavnega okolja omogočata dva osnovna principa:
- INTERAKTIVNOST ČLENOV: ki jih predstavljajo »naravno« okolje, zgradba, umetno, »notranje« okolje in človek


- KONTINUUM PROSTORA IN ČASA, ki je stopenjski prehod med notranjim in zunanjim okoljem, kjer se prepletata prostorska komponeneta z večanjem in manjšanjem fizičnega obsega uporabljenega prostora in časovna komponenta v okviru dveh glavnih krogov, dan-noč, sezone.
- Primer: Domus Aurea, Neronova residenca v Rimu


29. Dendrogram – struktura funkcionalnih plasti ovoja - konstrukcijskih sklopov in postopek obravnave!


Ima fraktalno strukturo.


1. Nosilna konstrukcija
2. Položaj TI glede na nosilno konstrukcijo
3. Načini HI
4. Zaščitne konstrukcije se dodajo v naslednjih fazah in imajo povraten vpliv na prve tri izbire
5. Razmerja in kombinacije: NK-TI-HI
6. Križanja in stiki
7. Položaj v sistemu stavbe
To je ITERACIJSKI POSTOPEK (po korakih) – zapoved inž. načrtovanja: upoštevanje minimalne obveze.


30. Namen sistemske analize?


Namen je študij odnosov med konstituantami prostorov, ki so med seboj odvisne in interaktivne:
- Koncepti: s katerim vedenjem so aktivnosti povezane, kaj pričakujemo da se bo v prostoru dogajalo. Od njih so odvisne povezave funkcij aktivnih prostorov in funkcionalnih con
- Fizikalne lastnosti lahko nastopajo tudi kot konceptualni pojmi, odvisno od stopnje načrtovanja
- Aktivnosti so opisi ali predstave, ki jih imajo ljudje o vedenju o tem fizičnem okolju ali prostoru, vpliv socialnega okolja.

31. Sistemska analiza načrtovanja + shema sistemske analize!


Sistemski pristop je organiziran način reševanja problemov. Tri osnovne komponenetevsakega sistema so input, proces, output. Sistemska analiza je urejena kombinacija različnih aktivnosti. Sistemi so lahko naravni, umetni, fizični, socialni... Uporabljamo jo pri načrtovanju OVOJA. Najprej potrebujemo nekoga, ki hoče nek gradbeni proizvod (hiša), potem moramo izbrati podatke (o legi, podnebju) in posebne informacije (želje naročnika). Nato sledi proces, ki ga vrednotimo, če ni dober se vrnemo nazaj, če je dober pa pridemo do rešitve. Zanka nam pove, da je proces ITERACIJSKI, tj. Po korakih.

32. Ovoj zgradbe mora zagotavljati:


- Ugodne bivalne razmere
- Optimalne stroške izkoriščanja objekta
- Maksimalno trajnost
- Nizke stroške vzdrževanja
- Temperaturni odziv stavbe

33. Primer sistemske analize v naravi!


Nevronske mreže: vsak nevron ali živčna celica sprejema signale od množice drugih nevronov čez razvejane dendrite. Izhodni signali, ki so rezultanta vhodnih signalov, se prenašajo po razvejanih povezavah ali aksionih.
Pri umetnih nevronskih mrežah vhodni signali pridejo v vhodni vozel, ki je povezan s »skritimi« vozli, ki opravljajo računske procese in ki jih posreduje na naslednjo skupino vozlov. Končni rezultat je vedno bolj natančen in hiter. Značilnost je, da so se sposobne učiti.

34. Metodologija inženirskega načrtovanja


M. Asimov – Introduction to design temelji na treh glavnih delih:
-vrsti čvrstih principov in njihovih logičnih povezav
-operativno vedo, ki vodi akcijo
-kritično vzvratno zanko, ki omogoča merjenje prednosti, išče pomankljivosti
1. osnovna potreba
2. fizična uresničljivost
3. ekonomska upravičenost
4. finančna izvedljivost
5. optimalnost
6. kriteriji oblikovanja
7. morfologija
8. proces oblikovanja
9. podproblemi
10. omejitev negotovosti
11. ekonomska vrednost dokaza
12. osnove za odločitve
13. minimalna obveza: pri reševanju problemov oblikovanja na vseh stopnjah procesa, obveze, ki so potrebne za izvršitev trenutne situacije, ne smejo omejevati bodočih odločitev. To omogoča maksimalno svobodo pri iskanju rešitev podproblemov na nižjih stopnjah načrtovanja.
14. komunikacija

35. Nariši matriko razmerij NK-HI!



36. Čemu služi modularna koordinacija?


Modularna koordinacija služi urejanju odnosov med gradbenimi elementi in njihovo kompozicijo, pravimo da gradbeni elementi (to so neke prostorske strukture) sestavljajo arhitektonsko kompozicijo, kadar so donosi med njihovimi merami izrazljivi z razmerji malih celi števil (1 do 10). Kompozicija je merska in sestavljena iz modulov.

37. Kaj je modularni red in modul?


Modularni red je tisto odtehtano ujemanje mer stavbnih členov (posamično ali v celoti) oziroma tisti proporcijski ključ, ki zagotavlja njihovo sestavljivost (komponibilnost). Mere so količine, po grško "posotes", modul pa je tista merska enota, ki zagotavlja skladen učinek celotne zasnove, sicer sestavljene iz posameznih členov. Dispozicija je primerna povezava teh členov v izbrano oblikovan, arhitekturno zares kakovosten sestav.Eden ključnih pojmov je sestavljivost oziroma komponibilnost modularnih mer, pogoj zanjo pa je sorazmerje proporcij; tudi ta pojem je treba razložiti:"... Kompozicija (sakralnih) stavb se opira na sestavljivost (oziroma komponibilnost) modularnih mer, njena načela pa morajo arhitekti obvladati z resnično dosledno natančnostjo. Temelj komponibilnosti je sorazmerje (proporcija).Proporcija je vskladitev vsakega modula, preračunanega tako za (vsak) stavbni člen kot za celoto stavbe; tako se uveljavi razmerje modularnih mer. Kajti brez modularnih mer in proporcij ne more imeti nobena stavba pravilne kompozicije; to se pravi, da mora biti natančno usklajena z razmerji udov lepo raščenega človeka."

38. Antropogen merski sistem?


Modularne mere so povzete po človeku. Ali z drugo besedo: so antropogene:"... Narava je namreč izoblikovala človeško telo tako, da meri obraz od konca brade do roba čela ob lasišču desetino (telesne) višine, dlan od zapestja do konca sredinca prav toliko, glava od brade do temena osmino, razdalja od ramen in začetka tilnika do začetka lasišča šestino in od sredine prsi do temena četrtino (telesne) višine. Del med koncem brade in nosnicami meri tretjino vsega obraza, prav toliko tudi nos od nosnic do sredine črte, ki veže obrvi, medtem ko meri čelo od tod do začetka lasišča zadnjo tretjino celote. Stopalo meri šestino celotne telesne višine, laket četrtino, prsi prav tako četrtino. Tudi mere drugih delov telesa so v sorazmerju, tako da so se znameniti stari slikarji in kiparji, ki so vse to (dobro) poznali, neizmerno proslavili."

39. Zlati rez – kaj je + primeri!


Zlati rez je v umetnosti in matematiki geometrijsko razmerje, ki temelji na razmerju, kjer je večji del proti manjšemu delu enak celoti proti večjemu delu. Njegova računska vrednost je 0,618. Najlažje ga ponazorimo na daljici AB : ac:cb = ab:ac Znano je kot všečno razmerje. Primeri zlatega reza:
- Keopsova piramida
- Mona Lisa
- Zadnja večerja
- Da Vinci-jev človek
- Človeški obraz
- Pantheon v Atenah

40. Skica Modulorja je podana – kaj je to?


Le Corbusier uporabi mere človeškega telesa, na osnovi zlatega reza za preferencialne mere (modra in rdeča vrsta). Prav tako zapiše mere za različne aktivnosti (sedenje: 43 – 27+16, sedenje za delovno mizo: 70 – 27+16+27).

41. Kaj so lineamente?


Lineamente ali kontrolne črte so vodilne ravnine nosilne konstrukcije. Ne smejo vplivati na funkcionalno uporabo. Iz njih je izpeljan celoten 3D sistem NK. V primeru, da imamo endoskelet, NK postavljamo na osi lineament in njihova presečišča. V primeru, da imamo eksoskelet, pa postavljamo NK med dve lineamenti (primarno in sekundarno), torej v FUNKCIONALNO CONO (regulirajo komunikacijo med aktivnimi prostori).

42. Taxis, matrix, scancion, lineamente-kaj so? + primer!


- Lineamente so kontrolne črte, ki kontrolirajo kompozicijo stavbe (NK)
- Taxis=Matrix je matrika črt, ki kontrolirajo kompozicijo (mreže)
- Scancion= opis postopka analize načrta stavbe z uporabo overlayev z namenom rekreacije lineament ali črt taxisa
- Primer: imamo tloris pritličja-narišemo možnosti lineament, imamo tloris nadstropja-narišemo možnosti lineament,overlajamo obe možnosti lineament in izberemo prekrivajoče elemente-dobimo matrix.

43. Funkcijske cone in aktivni prostori?


-Funkcionalne cone so prostori med kontrolnimi ravninami in ugotavljajo določene komunikacije med aktivnimi prostori (snov, toplota, zvok, svetloba). Plasti finalne obdelave so lahko v okviru cone, če le ne motijo uporabe drugih koordinatnih komponent.
-Prostori med conami pa se imenujejo aktivni prostori, v katerih se dogajajo bivalne in delovne aktivnosti.

44. Kako razdelimo aktivni prostor?


Aktivni prostor lahko razdelimo na:
- ODPRT SISTEM: aktivna komunikacija, izziv, spodbuda – ENDOSKELET
- ZAPRTI SISTEM:pasivna komunikacija, motnja, kazen – EKSOSKELET

45. Kaj so nevtralne cone?


Nevtralne cone so nemodularne prekinitve referenčnih mrež, kjer se rešujejo vmesni elementi, kot so na primer hodniki, stopnice, stene, medetažne konstrukcije, ali deli stavb, ki se povezujejo pod drugačnimi koti.

46. Osnovni in projektni modul


OSNOVNI MODUL je mednarodno sprejeta vrednost. Za gradbeno industrijo je 100 mm. Velja tako za proizvode, kot tudi stavbo kot celoto.
PROJEKTNI MODUL je osnovni modul, kjer vzamemo malo celo število n (do 9) in množimo z osnovnim modulom. Velikost modula je odvisna od velikosti objekta.

47. Proizvodna mera, modularna mera


MODULARNA MERA je mera mreže,tj. med dvema kontrolnima ravninama (lineamentama) oziroma je 1 modul M pomnožen z malim celim številom n.
PROIZVODNA MERA je mera proizvoda in je lahko enaka modularni meri, manjša od nje (potrebujemo stik) oz. večja od nje.

48. Kaj so preferencialne mere?!


Gre za števila, ki so deljiva s 2 in 3 in so tudi večkratniki števila 100(mm – osnovni modul).

49. Pet modularnih mer za okna in vrata:


Vrata: višina-širina (mm)
2100-700
2100-800
2100-900
2200-1000
2400-900
Okno:višina-širina (mm)
600-600
600-1200
1200-1800
1800-2400
1800-600

50. Vrste mrež!


- Osnovna modularna mreža (pravokotna): 100x100 mm2
- Mreža za načrtovanje: nx100, kjer je n malo celo število
- Tartanska mreža: razmerje med dvema kontrolnima ravninama je 1:2
- Šesterokotna mreža-satovje
- Trikotna mreža

51. Kaj je tehnična risba?


Tehnična risba je študija postopkov, orodij, potrebnih materialov, znanj in tehnik, ki jih uporabljamo za zapis in sporočanje oblike in dimenzije izdelka.

52. Na čem temelji formalna komunikacija?/p>

Temelji na praksi:
- Predstavitev načrta (simulacija izvedbe, prenašanje idej)
- Izkušnje (izkušnje pri risanju izčistijo stil izražanja)
- Dogovor znotraj stroke (glede pomenov simbolov)
- Standardizacija (enoznačnost simbolov pri širšem krogu sodelujočih)

53. Kaj je tloris?


Tloris je horizontalni prerez skozi objekt. Osnovno pravilo je , da ravnino prereza postavimo na 1m višine nad ravnino horizontalne konstrukcije, vendar tako, da režemo skozi odprtine (okna, vrata). Zrišemo toliko tlorisov, kolikor je na objektu horizontalnih konstrukcij. Ravnino prereza je mogoče zamakniti, če na ta način na tlorisu prikažemo več elementov. Na načrtu rišemo vse elemente, ki smo jih prerezali (prerez-šrafiramo) in vse elemente, ki jih od te ravnine vidimo navzdol (pogled-obrišemo).

54. Kaj je prerez?


Prerez je vertikalni prerez skozi objekt. Rišemo najmanj dva prereza, enega vzdolžnega in enega prečnega. Enega navadno izvedemo vzdolžno skozi vertikalno komunikacijo (stonice, klančine). Zrišemo toliko prerezov, kolikor je potrebno, da z njimi opišemo vse značilnosti objekta. Ravnino prereza je mogoče prestaviti ali zamakniti (lomiti), če na ta način prikažemo več elementov. Na načrtu prereza narišemo vse elemente, ki smo jih z ravnino prerezali (prerez-šrafiramo) in vse elemente,ki jih vidimo od te ravnine v smeri pogleda (kontura telesa-obris).

55. Kaj je pogled?


Pogled je risba objekta kot ga vidimo, ne da bi ga prerezali. Uporabljamo ga za prikazovanje končnega izgleda objekta (fasade, tloris strehe) ali končnega izgleda površin v prostorih (površinski načrti).

56. Kaj je merilo?


Merila (M 1:x) so razmerja med realno mero objekta in mero objekta na risbi. Za risanje načrtov uporabljamo dogovorjena razmerja mer (merila). Risbo izvajamo merilu primerno, zato mora biti na risbi merilu primerna raven podatkov (natančnost, glava). Zavedati se moramo, da z natančnostjo merila raste tudi natančnost risbe. Na primer v M1:100:
- Odelujemo celoto, rešujemo koncept
- Rišemo zasnovo NK
- Obdelujemo funkcionalno zasnovo prostorov
Na primer v M1:50:
- V KS so zrisani materiali, ki nosijo osnovne funkcije (NK,TI,HI)+debelejše plasti
Na primer v M1:20:
- V KS so zrisani materiali, ki nosijo osnovne funkcije in NFOF, ZFOF

57. Skiciraj vrata in okna v merilih M1:100, M1:50, M1:20!



58. Kaj so kotirne črte in kako kotiramo? + primeri!


Kotirne črte se ne smejo sekati, zato so kote NK v tlorisu nameščene po obodu risbe, v prerezu pa znotraj risbe. Ravno tako se ne smejo prekrivati npr. Oznake osi in kotirne črte in ostali elementi na risbi. Kotirati je potrebno vse dimenzije, ki se pojavijo na risbi tako, da je s pomočjo kot mogoče razbrati dimenzije elementa in ga pravilno umestiti v objekt. Način kotiranja: dimenzija se nanese osno na kotirno črto (ali na kotirno črto, če ni prostora), velikost črk je 3mm, kotiramo v metrih, pomožne črte pa povežejo koto z risbo. Legende vedno opisujemo z velikimi tiskanimi črkami.


KOTIRANJE TLORISA v M1:50:Horizontalne kote:
1. Kota NK in razponov (se kotira prva, je izhodiščna modularna kota iz katere izhajajo vse nadaljne kote)
2. Kota odprtin (je kota, na kateri določimo položaj odprtin v nosilnih stenah)
3. Kota celote
4. VIŠINSKA KOTA (izhodišče je relativna kota 0,00, ki je vezana na absolutno koto nadmorske višine terena)
5. Predelne stene se kotirajo znotraj tlorisa, kote so pripete na NK. Kotirajo se debelina, dolžina in položaj elementov, ravno tako tudi odprtine v elementih.

KOTIRANJE PREREZA v M1:50: Vertikalne kote:
1. Etažna višina (se kotira prva, je izhodiščna modularna kota iz katere izhajajo vse nadaljne kote)
2. Dimenzije NK in svetla višina konstrukcije
3. Parapeti in odprtine
4. Višinske kote (izhodišče je relativna kota 0,00,ki je vezana na na absolutno koto nadmorske višine terena), smiselno je postavljena na zgornjo ravnino horizontalne NK, ki je najbližje terenu.
5. Horizontalne kote se ne kotirajo!!


59. Nariši šrafure osnovnih materialov!



60. Kaj je glava načrta in kaj vsebuje?


Glava načrta se praviloma nahaja spodaj desno na listu oz načrtu. V glavi se nahajajo vsi potrebni podatki, ki se nanašajo na načrt:
- vrsta projekta (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID)
- Identifikacijska označba projekta
- vsebina risbe
- merilo
- ime, priimek in identifikacijska številka odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo
- označba risbe
- datum izdelave risbe
- številka lista

61. Kaj je formatiranje?


Formatirati (pri tem predmetu) pomeni zložiti papir n aprimerno velikost za vpenjanje v mapo. Papir zlagamo na dogovorjen način, vedno tako da se vidi glava načrta. Ponavadi se formatirajo na format A4. V mapo pa jih zložimo sistematično od večjega merila proti manjšemu in glede na način prikaza, od tlorisov,prerezov do pogledov.

3. komentar, stran: 1 od 1.

Tilko   

9:13pm on Tuesday, January 30th, 2018

Me je kar strah

klemen   

12:33am on Wednesday, February 6th, 2013

zeloooooo ;)

tjaa   

10:44am on Tuesday, February 14th, 2012

tega je pa veliko...

Ime:

Komentar:

Varnostna kontrola: